Skrinja

Skrinja kot dekorativen ali povsem praktičen pohištveni dodatek.

Skrinja je narejena po starih predlogah iz naših koroških izb in je izdelana iz domačega masivnega lesa smreke, bora, macesna, češnje ali hrasta.

Fronte narejene iz masivnih polnil, spredaj dve in po eno stransko polnilo. Odpiranje pokrova v izvedbi klavirske spone. Notranjost ima eno odstranljivo vertikalno leseno pregrado in podložno nogico za podporo pokrova. Nogice skrinje so stružene – okrogle.

Les lahko v naravni barvi ali lužen v poljubnem barvnem tonu in lakiran s pu lakom.

Po dogovoru in naročilu je skrinja lahko nepobarvana ali poslikana s kmečko malarijo s slovenskimi motivi, ali pa so polnila na frontah rezljana v želenem motivu in obsegu.

Dimenzije skrinje: dolžina: 800 mm, globina 430 mm in višina 500 mm.

Na zalogi tudi skrinja iz macesna:

dolžina: 1020 mm, globina 600 mm in višina 450 mm.

Izdelano v mizarski delavnici Mizarstvo Rek Vuzenica.

CENA JE ZA NEPOSLIKANO SKRINJO!

Hrast 80 cm

439,00 € z DDV

Količina:

Smreka 80 cm

380,64 € z DDV

Količina:

Macesen 102cm

548,12 € z DDV

Količina:

Smreka 102 cm gladka

329,89 € z DDV

Količina:

Skrinja je narejena po starih predlogah iz naših koroških izb in je izdelana iz domačega masivnega lesa smreke, bora, macesna, češnje ali hrasta.

Les lahko v naravni barvi ali lužen v poljubnem barvnem tonu in lakiran s pu lakom.

Po dogovoru in naročilu je skrinja lahko nepobarvana ali poslikana s kmečko malarijo s slovenskimi motivi, ali pa so polnila na frontah rezljana v želenem motivu in obsegu.

Dimenzije skrinje: dolžina: 800 mm, globina 430 mm in višina 500 mm.

Na zalogi tudi skrinja iz macesna:

dolžina: 1020 mm, globina 600 mm in višina 450 mm.

Izdelano v mizarski delavnici Mizarstvo Rek Vuzenica.

CENA JE ZA NEPOSLIKANO SKRINJO!

Lastnosti izdelka

Ostale informacije	SPOMIN NA STARE ČASE V starih časih je bilo oblikovanje bivališča skrbneje premišljeno, saj je bilo odvisno od načina življenja in dela. Vrednote in tradicija so se prenašali iz roda v rod. Najpomembnejši prostor (poleg drugih kot npr. kamra, kuhinja, čumnata, "špajza", "štibelc", "kevder") je predstavljala "hiša", ki je bila najbolj dovršen prostor. Lepšale so jo pečnice, bogkov kot, stoli, miza, klopi, ter izrezljane in stružene skrinje ter poslikane postelje. Z dvorišča pa se je prišlo najprej v vežo, kjer so se opravljala kmečka opravila (ličkanje koruze, prebiranje krompirja, ribanje zelja, priprava kolin). Tu so bili bistvena oprema sklednik, čeber in žličnik za vodo, ponekod pa tudi mentrga, mizica in omara za živila. Sledi naših prednikov vedno bolj izginjajo, zato smo se odločili obuditi del stare tradicije in jo tako ohraniti še za naslednje rodove.